Definicija ljubezni
Ljubezen je iskanje odgovora na vprašanje: "Kdo sem jaz?" preko odnosa z drugim človeškim bitjem.Tisti, ki nas resnično ljubi, ve odgovor na to starodavno vprašanje. Sebe namreč ne moremo nikoli spoznati tako, kot nas vidijo drugi ljudje, objektivno. Ljubeči človek je tisto ogledalo, v katerem se lahko spoznamo iz tistega zornega kota, ki ga nikoli ne moremo doseči brez drugega človeka. Brez te slike je naša podoba o samem sebi nepopolna in zmotna. Zato je ljubezen nujna za osebno rast.
Zaljubljenost je iluzija, ki se čuti podobno kot ljubezen. Zanjo je značilen nenaden začetek in velika seksualna privlačnost. Zaljubimo se nehote, tudi proti svoji volji. Zaljubimo se samo v ljudi, ki nas seksualno privlačijo, med tem ko ljubimo lahko ne glede na spolno privlačnost. Zaljubljenost je začasna "duševna zmedenost", v kateri ljubimec postane partnerju središče sveta in se začasno izbrišejo psihološke meje med njima. To je zelo nezrela oblika ljubezni, ki nam daje občutek vsemogočnosti - v zaljubljenosti se nam zdi, da vse druge stvari, ki so nam bile prej pomembne, izgubijo svoj pomen in smo jih pripravljeni žrtvovati zaradi zaljubljenosti.
Zaljubljenost je lahko začetek ljubezni, ali pa tudi ne. Ljubezen se lahko začne, ko se z višav seksualne zanesenosti spustimo na realna tla in zagledamo sebe in ljubljenega v bolj resnični luči. Če se takrat odločimo, da je ravno ta oseba tista, s katero želimo odnos negovati, vanj vlagati in se čemu tudi odreči, če nam ostane privlačna tudi njena resnična podoba, potem začnemo do nje gojiti ljubezen.
V ljubezni postanemo drug drugemu ogledalo, preko katerega bolje spoznavamo sebe in drugega. V zaljubljenosti pa je tako, kot bi z ogledalom naredili "zajčka" - zaslepi nas pogled na nekaj neskončno bleščečega in čudovitega - kar pa ni resnična partnerjeva podoba!
Zaljubljenost je iluzija, ki se čuti podobno kot ljubezen. Zanjo je značilen nenaden začetek in velika seksualna privlačnost. Zaljubimo se nehote, tudi proti svoji volji. Zaljubimo se samo v ljudi, ki nas seksualno privlačijo, med tem ko ljubimo lahko ne glede na spolno privlačnost. Zaljubljenost je začasna "duševna zmedenost", v kateri ljubimec postane partnerju središče sveta in se začasno izbrišejo psihološke meje med njima. To je zelo nezrela oblika ljubezni, ki nam daje občutek vsemogočnosti - v zaljubljenosti se nam zdi, da vse druge stvari, ki so nam bile prej pomembne, izgubijo svoj pomen in smo jih pripravljeni žrtvovati zaradi zaljubljenosti.
Zaljubljenost je lahko začetek ljubezni, ali pa tudi ne. Ljubezen se lahko začne, ko se z višav seksualne zanesenosti spustimo na realna tla in zagledamo sebe in ljubljenega v bolj resnični luči. Če se takrat odločimo, da je ravno ta oseba tista, s katero želimo odnos negovati, vanj vlagati in se čemu tudi odreči, če nam ostane privlačna tudi njena resnična podoba, potem začnemo do nje gojiti ljubezen.
V ljubezni postanemo drug drugemu ogledalo, preko katerega bolje spoznavamo sebe in drugega. V zaljubljenosti pa je tako, kot bi z ogledalom naredili "zajčka" - zaslepi nas pogled na nekaj neskončno bleščečega in čudovitega - kar pa ni resnična partnerjeva podoba!
Zelo lepo in življensko, piši še
OdgovoriIzbrišiNi slabo, a določene stvari me malo zmotijo. Normalno je, da v mladostništvu vidiš ljubezen kot nekaj "bum, vau, smisel življenja". In da, ljubezen je pomembna reč, ampak ne nujno samo partnerska ljubezen. Tudi ljubezen do družine, prijateljev itd.
OdgovoriIzbrišiSamski ljudje na primer so lahko prav tako zelo srečni in se prav tako spoznavajo. Partnerski odnos ni pogoj za odgovor na vprašanje "kdo sem?". Tudi ostali ljudje nas ne vidijo objektivno, to ni v naši naravi. Psiholog Erik Erikson je celo verjel, da oseba ne bi smela vstopati v partnerski odnos z nerazrešeno krizo identitete. Partner te lahko spodbuja pri iskanju samega sebe, a odgovor leži v tebi, ne v njem. Enako velja za srečo.
Všeč mi je, da sta predstavili razliko med ljubeznijo in zaljubljenostjo. Mislim, da je zelo pomembno zavedati se, da zaljubljenost ni pogoj za ljubezen. Da če nimaš "metuljčkov v trebuhu" ob eni osebi, da to še ne pomeni, da je ne moreš zares ljubiti.
Na tej točki se moramo tudi zavedati, da obstajajo aseksualne in aromantične osebe - tiste, ki ne čutijo spolne privlačnosti ali pa romantične.
Pogledal_a sem tudi nekaj drugih objav, ampak mi bo lažje, če ostale komentarje dodam še tukaj, so bolj splošni...
Veliko se zanašata na razne spletne testke. Internet je kraj z ogromno informacijami, te pa navadno niso filtrirane. V glavi imejta nek kritičen pogled na stvari, ki jih najdeta. Ni vse res, ni vse zanesljivo...
Če vaju zanima ljubezen z bolj strokovnega (psihološkega) vidika, vama predlagam Psychology Today. Jaz jim recimo sledim na Facebooku in na vsake toliko časa je objavljen tudi kak članek o ljubezni in podobni tematiki. Pravzaprav je teh precej veliko.
Gre seveda za angleško čtivo, ampak temu se ne bosta mogli v neskončnost izogibati. Slovenske strokovne literature je na internetu zelo malo. Večinoma so "lari-fari" zadeve.
V bolj nedavni objavi sta se osredotočili tudi na homoseksualnost. Pa da vama malo razširim obzorja: seksualnosti je še veliko več vrst. Ne le tega, tudi spola. Spol je dimenzija, zvezna spremenljivka, ne pa le dve škatlici, kamor se lahko razvrstiš ;) Če vaju še kaj zanima takšna tematika pa vama svetujem slovenska aktivistična društva, ki se borijo za pravice LGBT+ oseb, jim nudijo pomoč, svetovanje... kot so http://www.dih.si/, https://legebitra.si/, https://transakcija.si/. Navadno imajo kak slovarček LGBT pojmov na straneh ;)
Upam, da sprejmeta mojo dobronamerno kritiko in da vama bo sedaj raziskovanje in odkrivanje ljubezni še lažje ;)
Morda kdaj napišita kakšno ljubezensko pesmico? Ljubezen težko povzameš z besedami, a z metaforami je lažje, hehe.